O projektu
Obmestna (peri-urbana) krajina, to je krajina med mestnim in podeželskim prostorom, je raznolika zbirka ekosistemov, ki se razlikujejo po svoji ponudbi ekosistemskih storitev (ES). Z naraščajočo urbanizacijo in posledično prenovo mest se na obmestni prostor vrši pritisk, ki je pogosto pogojen s pomanjkanjem ES v mestih. Obmestne krajine so zato pomembne za zagotavljanje različnih koristi lokalnim prebivalcem, med katerimi številne študije poudarjajo pomen nematerialnih koristi, ki jih nudijo ekosistemi, t.i. kulturne ekosistemske storitve (KES). KES so močno povezane s kakovostjo življenja in z dobrim počutjem lokalnega prebivalstva. Kljub naraščajoči bazi znanja in povečanem zavedanju o pomembnosti KES je raba KES v načrtovalski praksi in odločevalskih postopkih v Sloveniji še vedno v povojih. Pričujoča raziskava predlaga uporabo koncepta KES za izboljšanje razumevanja značaja obmestne krajine slovenskih mest. Prizadeva si raziskati, razjasniti in kvantitativno opredeliti KES v različnih obmestnih območjih. Osredotočena je na dve KES kategoriji – rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru, ki bosta raziskana na izbranih obmestnih zelenih površinah treh slovenskih mest: Ljubljane, Kranja in Kopra.
Kompleksnost KES in z njimi povezane družbeno-kulturne vrednote v obmestni krajini zahtevajo raziskovanje odnosa med ljudmi, prostori in vrednotami, ki se oblikujejo in ohranjajo v razponu od posameznika do odločevalskih institucij. Predlagani podoktorski projekt namerava nasloviti ta izziv z razvojem in empiričnim testiranjem ankete z uporabniki obmestnih zelenih površin in intervjujev s strokovnjaki in odločevalci. Ob nezadostnosti rezultatov bodo uporabljene dodatne metode. Namen je opredelitev okvira vrednotenja za rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru. To bi omogočilo vključevanje vrednotenja KES v prostorske politike, ki obravnavajo obmestno krajino. V projektu je poudarek na podajanju informacij o vrednostih KES v ustreznem formatu za pomoč lokalnim odločevalcem in prostorskim načrtovalcem.
Izvirnost predlaganega pristopa je v kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, kar generira dopolnjevanje spoznanj o prostorskih in družbenih dejavnikih, ki vplivajo na in na katere vplivata in jih oblikujeta kategoriji KES rekreacija na prostem in pripadnost prostoru v obmestni krajini. Študija se bo osredotočila na krajinsko merilo, informacije pa bodo pridobljene empirično – pri preučevanju različnih obmestnih zelenih površin na izbranih študijskih primerih bodo upoštevane posebnosti teh površin, še posebno glede rabe tal in raznolikih pogledov deležnikov. Ključni metodološki koraki bodo sledeči:
1. Teoretični okvir, razvit na podlagi pregleda teorij, načel in vidikov. Glavni metodološki pristop v tem delu bo pregled literature;
2. Primerjava obmestnih zelenih površin na izbranih študijskih območjih in aplikacija izbranih kvalitativnih in kvantitativnih metod za zbiranje podatkov;
3. Analiza podatkov s pomočjo pristopov, ustreznih izbranim metodam in konceptualnemu okviru, triangulacija raziskovalnih rezultatov in njihova interpretacija.
Predlagani okvir vrednotenja KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru v obmestni krajini bo doprinesel k razvoju novih pristopov in orodij za izboljšanje razumevanja značilnosti obmestne krajine, nudil vpogled v skupno vrednost KES na različnih območjih, predstavljal prvi korak v oceni trajnostne rabe tal v obmestnih območjih in zagotavljal rezultate raziskave v formatu, prilagojenem delu krajinskih načrtovalcev in odločevalcev. Poleg tega bo z rezultati projekta ustvarjeno in okrepljeno temeljno znanje za oblikovanje in izvajanje politik za načrtovanje in upravljanje obmestnih območij v krajinskem merilu. Ključnega pomena za razvoj stroke je celostni pristop k vrednotenju KES, ki upošteva dinamičnost obmestne krajine in KES, določa vlogo KES v načrtovanju obmestne krajine ter časovni okvir vključevanja KES v vse faze urejanja prostora, od načrtovanja do upravljanja.
Sofinancerji projekta
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS – ARRS
Osnovne informacije projekta
ARRS oznaka projekta: Z5-4589
Obdobje projekta: oktober 2022 – oktober 2024
Projektna skupina
dr. Vita Žlender, univ. dipl. inž. kraj. arh., vodja projekta
Delovni sklopi
Projekt je sestavljen iz petih sklopov, ki so organizirani kot delovni paketi (DP) in aktivnosti (A).
DP1: Oblikovanje podatkovne zbirke
Za kartiranje KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru bo razvita zbirka geoprostorskih podatkov, ki bo črpala iz različnih virov. V DP1 bodo KES v obmestni krajini identificirani in kvantificirani. Glavni metodološki pristop pri tem bo pregled literature in meta-analiza zbranih informacij. Podatki bodo zbrani iz relevantnih obstoječih nacionalnih in mednarodnih (evropskih) baz podatkov (npr. pokrovnost tal, zavarovana območja, demografske statistike, kakovost okolja itd.), izsledkov mednarodnih in nacionalnih raziskav ter prostorskih načrtov in dokumentov o upravljanju, pomembnih za študijske primere. Vir znanja bodo tudi informacije in izsledki iz doktorske raziskave. Podrobne aktivnosti zajemajo:
A 1.1: Študija relevantnih obstoječih gradiv:
- pregled literature o obstoječi teoretični konceptualizaciji KES, obstoječi teoretični konceptualizaciji obmestne krajine, metodoloških pristopih h kartiranju KES in klasifikaciji vrednosti KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru.
- pregled prostorskih dokumentov (zakonodajnih, strategij, smernic idr.)
- pregled obstoječih modelov vrednotenja KES.
A 1.2: Dokumentiranje in pregled obstoječih kazalnikov KES v obmestni krajini, kar bo vključevalo:
Zaradi pomanjkanja obstoječih kazalnikov KES bo ta raziskava raziskala in pregledala kazalnike KES kot predpogoja za kartiranje KES v obmestni krajini.
A 1.3: Analiza in ovrednotenje obstoječih podatkov, zbranih iz zgoraj omenjenih virov.
Ovrednoteni bodo izsledki iz literature, kar bo osnova za praktično izvedbo metod na študijah primerov.
DP2: Kartiranje KES v obmestni krajini
V DP2 bo zasnovan metodološki pristop za kartiranje KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru v obmestni krajini, ki bo temeljil na pregledu kazalnikov in metod, predstavljenih v literaturi kot uporabnih za kartiranje KES ter ob upoštevanju značilnosti študijskih območij in razpoložljivih informacij. Na podlagi primarnih prostorskih podatkov, zbranih v DP1, in ugotovljenih manjkajočih podatkih bomo razvili nov nabor podatkov (npr. stopnja dostopnosti prostora, velikost zelenih površin, število in raznolikost krajinskih elementov itd.), pri čemer bo posebna pozornost namenjena vključevanju družbenih vidikov v kartiranje. Delo bo opravljeno v strukturiranem postopku, opisanem v nadaljevanju.
A 2.1 Priprava metodologije za kartiranje kazalnikov KES v obmestni krajini
Metodologija bo pripravljena na podlagi izbora atributov in prostorskih kriterijev, ki določajo KES rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru v obmestni krajini študijskih primerov. V naslednjiem koraku bodo razviti novi podatkovni nizi.
A 2.2: Razvoj nove podatkovne zbirke
Vsi zbrani podatki bodo vneseni v centralno GIS podatkovno zbirko.
DP3: Preveritev kartiranja
Preveritev kartiranja bo osredotočena na vključitev in oceno družbenega vidika v kartiranje. Manjkajoči podatki bodo zbrani v postopku sodelovanja javnosti z anketo z uporabniki zelenih površin in intervjuji s prostorskimi načrtovalci in odločevalci. Predlagani kazalniki bodo preizkušeni na študijskih primerih in predlagane bodo izboljšave kartiranja KES za vzpostavitev okvira vrednotenja KES v obmestnih krajinah v DP4.
A 3.1: Družbeno-kulturna analiza in ocena
Analiza bo narejena na podlagi priprave metod za preveritev atributov in prostorskih kriterijev, zasnove protokola za zajem podatkov in zbiranja in ocenjevanja podatkov.
A 3.2: Razvoj kazalnikov za KES rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru
Kazalniki bodo razviti na podlagi vključitve pristopa družbenega vrednotenja v kartografske prikaze ter identifikacije problemov, povezanih s kartiranjem rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru.
A 3.3: Testiranje predlaganih kazalnikov:
- testiranje na študijskih primerih;
- testiranje prenosljivosti predlaganih kazalnikov KES na različne tipe obmestne krajine.
A 3.4: Predlog novih konceptualnih in praktičnih izboljšav.
DP4: Okvir vrednotenja KES
Kombinacija strokovne presoje in sodelovanja deležnikov je ključnega pomena za prepoznavanje, količinsko opredelitev, preveritev kartiranja in vrednotenje KES, zato bodo informacije, pridobljene od ključnih deležnikov, vključene v okvir vrednotenja KES rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru.
A 4.1.: Zasnova analitičnega okvira za vrednostno kartiranje
Analitični okvir bo zasnovan glede na družbene in prostorske vidike. Družbeni vidiki bodo raziskani z anketo med deležniki. Če anketa ne bo zagotovila zadostnih rezultatov, bodo uporabljene podporne metode, kot so na primer analiza družbenih medijev ali fokusne skupine. Rezultati bodo preverjeni z intervjuji s strokovnjaki. Prostorski vidiki bodo pregledani na podlagi ustvarjene podatkovne zbirke in preverjeni z intervjuji s strokovnjaki. Sledila bo analiza mehanizmov za povečanje vrednosti KES v krajinskem načrtovanju in oblikovanju politik ter indikacija ovir in priložnosti.
A 4.2: Kategorizacija vrednosti rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru na podlagi:
- sistematizacije in ocene podatkov, zbranih s kartiranjem;
- prepoznave vrednosti, ki (ni)so vključene v okvir vrednotenja;
- vzpostavitev kriterialnega sistema za vrednotenje, ki bo temeljil na ekoloških vidikih in pristopih družbenega vrednotenja.
A 4.3: Empirično testiranje predlaganega okvira vrednotenja
Končni okvir vrednotenja bo testiran na študijskih primerih, njegova uporabna vrednost pa bo preverjena pri strokovnjakih in ostalih potencialnih uporabnikih.
DP5: Priporočila za vključevanje KES v procese in produkte krajinskega načrtovanja in oblikovanja politik
V tem paketu bodo ugotovitve raziskav povzete v priporočila za prostorsko načrtovanje in oblikovanje politik na regionalni in lokalni ravni. Analiziran bo metodološki pristop in možnost vključitve protokola kartiranja v postopke krajinskega načrtovanja. Ocenjeno bo tudi sodelovanje strokovnjakov in deležnikov na različnih stopnjah ocenjevanja KES (tj. identifikacija, vrednotenje, kartiranje) in poudarjena potreba na mestih, kjer je potrebno izboljšanje.
A 5.1 Oblikovanje priporočil za prostorsko načrtovanje in politike
V Sloveniji je pomen prepoznavanja (K)ES v prostorskem načrtovanju in politiki poudarjen v več strateških dokumentih na državni in regionalni ravni (npr. v Strategiji prostorskega načrtovanja Slovenije 2050 - osnutek, 2020; Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije, 2020; Strategiji prostorskega načrtovanja Slovenije, 2004), večinoma v povezavi z zeleno infrastrukturo in nanašajoč se na Strategijo zelene infrastrukture EU (EU, 2013). Ti dokumenti nudijo podlago za raziskovalne cilje te raziskave, vendar ne obravnavajo podrobnosti niti obmestne krajine niti KES. Zato bodo priporočila te podoktorske raziskave usmerjena na ustrezne izvedbene dokumente od podregionalne do lokalne ravni, ki spodbujajo medsektorsko sodelovanje pri uresničevanju celostnega prostorskega načrtovanja in institucionalnega upravljanja (Žlender, 2021b).
Prostorsko načrtovanje na lokalni ravni je v Sloveniji regulirano z občinskimi prostorskimi načrti (OPN-ji). Te načrte bi morala pripraviti vsaka občina in jih v določenih časovnih obdobjih revidirati, vendar je še danes precej občin brez veljavnega OPN-ja. V obstoječih OPN-jih je obmestna krajina omenjena redko, (K)ES pa še redkeje (Žlender, 2021b), kljub temu, da zgoraj omenjeni strateški dokumenti poudarjajo pomen prepoznavanja KES v prostorski politiki. Težava je pogosto v pomanjkanju podatkov in strokovnega znanja za predvidevanje dolgoročnega trajnostnega razvoja občine. To je bilo potrjeno v nacionalnem raziskovalnem projektu ‘Ven za zdravje’, v katerem je sodelovala prijaviteljica. V okviru projekta ‘Ven za zdravje’ so bila izdelana strokovna gradiva za podporo občinam pri urejanju prostora zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti občanov. V tem projektu je prijaviteljica pridobila izkušnje o mehanizmih, strukturi, potrebah in ovirah v procesu vključevanja priporočil v pravne okvire. Te izkušnje so pomembne za oblikovanje strokovnih podlag za formulacijo in revizijo OPN-jev na podlagi rezultatov, ki bi jih lahko ponudila ta raziskava. Razvita bodo priporočila za študije primerov, in posplošena, da bo njihova uporabna vrednost razširjena na druge občine.
A 5.2: Razvoj kartografskih podlag za KES rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru
Rezultati o povpraševanju in zmogljivosti prostorov za rekreacijo na prostem in pripadnost prostoru bodo izpostavili pomembnost upoštevanja KES pri oblikovanju prostorskih politik in doprinesli h kartiranju KES. Narejene kartografske podlage bodo na voljo regionalnim in lokalnim odločevalcem. Poleg kartiranja bodo strokovna posvetovanja in mnenja deležnikov pomagala določiti alternativne načine posredovanja rezultatov širši javnosti.
A 5.3: Prispevek metodološkega okvira.
Metodološki okvir, razvit v tej raziskavi, bo imel potencial za identifikacijo in razmejitev prednostnih obmestnih zelenih površin za rekreacijo na prostem in prostorov z močno pripadnostjo prostoru. Prav tako bo poudaril potencial obmestnih zelenih površin odločevalcem in ponudil podlago za vključitev rekreacije na prostem in pripadnosti prostoru v ocenjevalni okvir ES, kar bo omogočilo bolj celosten pristop k načrtovanju krajine. Okvir bo v pomoč tudi pri določanju pristopa k obravnavi obmestne krajine (teritorialni vs. sektorski pristop).
A 5.4: Preizkušanje priporočil in možnost generalizacije.
Na podlagi končnih rezultatov bodo pripravljena priporočila za različne ravni oblikovanja politik. Rezultati (priporočila in metodološki pristop) bodo testirani na študijah primerov, njihova uporabna vrednost pa bo preverjena s strokovnjaki in oblikovalci politik. Na podlagi tega bodo priporočila generalizirana, da se bo zagotovila njihova uporabna vrednost tudi za druga mesta.
A 5.5: Diseminacija rezultatov.
Rezultati in priporočila projekta bodo poslani lokalnim upravnim organom, ki so odgovorni za prostorsko načrtovanje, izbranim prostorskim načrtovalcem in drugim potencialnim uporabnikom ter vsem, udeleženim v raziskovalnem procesu. Rezultati bodo objavljeni tudi v mednarodno priznanih znanstvenih revijah in predstavljeni na mednarodnih konferencah, javnih predstavitvah in drugih priložnostih, ki se bodo pojavile tekom (in tudi po koncu) projekta.
Časovni načrt izvajanja
Raziskovalni projekt je sistematično strukturiran, predlagane aktivnosti, združene v pet delovnih paketov, so načrtovane za obdobje dveh let. Potekale bodo v treh fazah: 1. analitična faza – identifikacija in kvantifikacija (1. leto), 2. razvojna faza – kartiranje in ocenjevanje (2. in 3. leto) in 3. sklepna faza – vrednotenje (2. leto). Izvajanje delovnih paketov in aktivnosti v vsaki fazi se prepleta zato, da je zagotovljena informacijska povratna zanka o ustreznosti/uporabnosti rezultata predhodnega delovnega paketa, ki je potreben za delo v naslednjem delovnem paketu.
Delovni paketi, njihova struktura in trajanje so sledeči: